Delavcu je 31. 8. 2022 potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Pri nas je bil zaposlen od leta 2019.

Delavec je izpolnjeval vse pogoje, vendar bomo na njegovo delovno mesto zaposlili drugega delavca.

Ali mu pripada odpravnina in v kolikšnem znesku?

Prav tako smo imeli zaposlenega delavca, ki mu je pretekla pogodba za določen čas 31. 8. 2022, vendar v tem primeru je delavec sam odšel in se zaposlil na drugi šoli.

Ali njemu tudi pripada odpravnina in v kolikšen znesku? Na naši šoli je tudi bil zaposlen od leta 2019.

Odgovor na vaše vprašanje je odvisen predvsem od razloga, zaradi katerega ste z delavcema sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ker razloga iz vprašanja nista razvidna, v nadaljevanju podajamo splošen odgovor.

Skladno s tretjim odstavkom 79. člena Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami, v nadaljevanju: ZDR-1) ima delavec, kateremu pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine pa nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Četrti odstavek obravnavanega člena določa, da je osnova za odmero odpravnine povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Nadalje peti odstavek omenjenega člena določa, da v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega odstavka, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega stavka za vsak mesec dela. Šesti odstavek pa določa še, da če delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu. In nadalje sedmi odstavek določa, da delavec nima pravice do odpravnine po tretjem oziroma petem odstavku tega člena v primeru, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Če torej povzamemo, delavec v skladu z ZDR-1 nima pravice do odpravnine ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas v naslednjih primerih:

• ko mu je prenehala pogodba za določen čas, sklenjena zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
• v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
• v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del,
• v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Ter tudi, če:

• delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavca zaposli za nedoločen čas,
• delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,
• delavec zavrne pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Glede vašega vprašanja torej odgovarjamo, da če ne gre za eno izmed zgoraj opisanih situacij, potem obema delavcema pripada odpravnina.

V prvem primeru gre iz vašega sporočila razbrati, da delavcu niste ponudili nove pogodbe o zaposlitvi, ker ste se odločili, da mu zaposlitve ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen ne boste podaljšali. Na tej predpostavki tudi temelji naš odgovor.

V drugem primeru pa sami navajate, da je delavec sam odšel. Če mu nove pogodbe o zaposlitvi niste ponudili, velja enaka predpostavka kot v prvem primeru.

V obeh primeru se odpravnina izračuna enako: če je delavec zaposlen za eno leto ali manj, ima pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega stavka, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega stavka za vsak mesec dela.

Osnova za odmero odpravnine je vedno povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.