Proces AI je vsakokrat zasnovan glede na konkretne cilje, potrebe, vire in druge okoliščine. Izvajati ga je mogoče individualno, s timom ali na ravni celotne organizacije. Kar sledi, je sklop vprašanj za ilustracijo konkretnega primera (ko se delovna skupina sprašuje, kako se lotiti upravljanja sprememb). Osrednja tema: Spremembe, ki motivirajo ...

Celostni proces AI je zasnovan v štirih fazah. Po potrebi ga je mogoče prilagoditi okoliščinam: ga skrajšati, izvesti v več modulih, vključiti različno število deležnikov. Izkušnje pa kažejo, da je prva stopnja - odkrivanje pozitivnih jeder - neizogibna, saj poleg nabora moči znotraj organizacije generira tudi pozitivna čustva, ki razširijo ...

Tradicionalno upravljanje sprememb temelji na naslednjih predpostavkah: Podjetje/organizacija je stroj, delavci so zobata kolesa, vodstvo pa krmilna plošča. Tak mehanicistični pristop izhaja iz miselnosti industrijske dobe in za dobo inovativnosti ni več ustrezen. Če podjetje/organizacija ne deluje dobro, je treba locirati problem in ga odpraviti v skladu z obstoječimi navodili ...

Koncept je v slovenščino težko prevedljiv (kar priča o naši običajni kriti- zerski miselnosti). Sloveni se kot prepoznavanje vrednosti, pozitivno povpraševanje, krepitev pozitivnega jedra, potrjevalno odkrivanje, upravljanje sprememb preko ključnih razgovorov in na druge načine. Če že imamo težave s prevajanjem, pa jih nimamo z uvajanjem: v pregovorno pesimističnem slovenskem ...

Negativnosti je v naših delovnih okoljih dovolj že v ‘normalnih’ časih, kaj šele v kriznih. Kot pravi Evelin Lindner: »Pesimizem je luksuz, ki si ga lahko privoščimo v dobrih časih … V težkih časih pa je pesimizem samoizpol- njujoča smrtna obsodba iz lastne roke.« V časih, ki zahtevajo od nas ...