Ker kljub temu, da je epidemija bolezni COVID-19 že preklicana, novi koronavirus ostaja prisoten, je treba še naprej upoštevati vse veljavne preventivne ukrepe, sprejete s strani pristojnih organov, ki se na določenih segmentih celo (ponovno) zaostrujejo. V tem okviru ostaja aktualno in svetovano tudi delo na domu. V nadaljevanju predstavljamo stališče Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, glede možnosti odrejanja drugega dela ali na drugem kraju (tj. tudi na domu delavca) zaradi izjemnih okoliščin, kljub temu, da epidemija ni (več) razglašena.

Zakon o delovnih razmerjih[1] v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč, ki določa, da se v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Citirani 169. člen ZDR-1 torej delodajalcem omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma dela na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 22. 9. 2020 podalo stališče, da je ne le v času, ko je bila razglašena epidemija, temveč tudi v okoliščinah, ko je treba izvajati ukrepe zaradi preprečitve širjenja koronavirusne bolezni COVID-19 (npr. upoštevanje karantene, samoizolacije in drugih posebnih ukrepov, med katere sodijo tudi ukrepi, ki jih sprejme delodajalec zaradi omejitve tveganja za okužbo), možno začasno odrediti opravljanje drugega dela ali dela na drugem kraju (npr. na domu), saj navedena določba 169. člena ZDR-1 dopušča tako odreditev drugega dela kot spremembo kraja opravljanja dela v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca.[2]

Pri tem pa je vsekakor treba upoštevati, da lahko obveznost opravljanja drugega dela ter obveznost opravljanja dela na spremenjenem kraju opravljanja dela, traja le dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

Pred odreditvijo dela na domu na podlagi 169. člena ZDR-1 pa mora delodajalec razmisliti o nekaterih vprašanjih, med drugim o primernosti delovnega mesta, vidiku delovnega časa, zagotovitvi delovnih sredstev ter varnosti in zdravju pri delu. Priporočljivo je, da se opredeli tudi do vprašanja varstva poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov.

Ravno tako naj opozorimo, da mora delodajalec, ko odredi delo na domu v primeru izjemnih okoliščin, takoj, ko je to mogoče, o opravljanju dela na domu obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Obvešča se lahko tudi preko elektronske pošte na naslov prijave.irsd@gov.si.

Spomnimo pa naj še, da je ena pomembnejših vsebin tudi določitev višine nadomestila za uporabo lastnih (delavčevih) sredstev. Določena delovna sredstva, kot so denimo računalnik, mobilni telefon, elektrika, miza, stol in podobno, bo predvidoma zagotavljal delavec, za kar mu bo delodajalec plačal nadomestilo.

Končno z vidika varstva pravic in obveznosti obeh strank v delovnem razmerju, delodajalcem svetujemo, da se po ugotovitvi obstoja izjemnih okoliščin in samem odrejanju dela na domu, opredelijo predvsem do:[3]

• okoliščin, ki utemeljujejo drugačno odreditev dela,
• dela oziroma kraja dela oziroma prostorov, v katerih se bo delo izvajalo,
• dela na domu, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa,
• obseg dela (določen naj bi bil tako, da delavec, ki dela na domu, opravi enak obseg dela, kot ga opravijo delavci, ki delajo v prostorih delodajalca),
• način spremljanja dodeljenih delovnih nalog ter rezultatov delavca oziroma poročanje delavca o tem,
• delovni čas in poročanje delavca o evidenci delovnega časa,
• delovna sredstva in material, ki ga zagotovi delavec oziroma delodajalec ter višina nadomestila za njihovo uporabo,
• plačilo za delo (v mesečni bruto plači so zajete vse opravljene ure, razen v primeru, če delodajalec delavcu odredi nadurno delo),
• dosegljivost delavca, ki dela na domu – kdaj, v katerih urah ter na kakšen način mora biti delavec dosegljiv za delodajalca ter delodajalec dosegljiv za delavca,
• omogočanje varne povezave v omrežje delodajalca,
• način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi (npr. bolezen),
• napotki glede varnega in zdravega dela od doma.

[1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19, v nadaljevanju: ZDR-1.

[2] Stališče MDDSZ glede odreditve drugega dela in dela na domu z dne 22. 9. 2020, dostopno na URL naslovu:

https://www.gov.si/novice/2020-09-22-odrejanje-drugega-dela-ali-na-drugem-kraju-zaradi-izjemnih-okoliscin/.

[3] Stališče MDDSZ glede odreditve drugega dela in dela na domu z dne 22. 9. 2020, dostopno na URL naslovu:

https://www.gov.si/novice/2020-09-22-odrejanje-drugega-dela-ali-na-drugem-kraju-zaradi-izjemnih-okoliscin/.