Peti protikorona paket

Novica z dne 30. 09. 2020

V petem protikoronskem paketu do konca leta podaljšali čakanje na delo, samozaposlenim temeljni dohodek, staršem višje nadomestilo za karanteno otroka.

Vlada je sprejela peti protikrizni paket (PKP#5), s katerim podaljšujejo nekatere ukrepe, ki bi sicer konec septembra ugasnili, kot je čakanja na delo, vsebuje pa tudi novosti, ki so za socialne partnerje sporne. Besedilo je generalno določeno, ostaja pa, po besedah Janeza Ciglerja Kralja, ministra za delo, družino in socialne zadeve, odprto do ponedeljka.

Vlada je s socialnimi partnerji uskladila štiri petine določil, kar se zdi ministru dober dosežek in podlaga za to, da lahko nadaljujejo obravnavo.

Logično nadaljevanje PKP#4 je, zlasti zaradi potreb na trgu dela, podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, in sicer do konca leta, za vse panoge, s tem da so vstopni pogoj za upravičenost zvišali na 30 odstotkov izgube prihodka v primerjavi z letom 2019. Državni delež bo še naprej omejen na višino nadomestila za brezposelnost, 892 evrov bruto.

Zlasti zaradi pozivov panog z velikim deležem samozaposlenih, ki še niso mogli zagnati svojih dejavnosti v polni meri, za samozaposlene, ki jim je dohodek upadel za 30 odstotkov, zakon predvideva po 1100 evrov neto temeljnega dohodka (s tem da morajo plačati prispevke). Za kulturnike, ki jim država plačuje prispevke, pa bo temeljni dohodek 700 evrov.

Po novem bodo samozaposleni upravičeni do nadomestila, če jim bo odrejena karantena, in sicer v višini 250 evrov. Druga večja sprememba glede karanten pa je, da bodo, če bo karantena odrejena vrtčevskemu ali osnovnošolskemu otroku do 5. razreda, starši dobili 80 odstotkov nadomestila. Določba o plačilu karantene za starše bo veljala retroaktivno od 1. septembra. Vsi socialni partnerji so usklajeni glede predloga za razbremenitev primarnega zdravstva z možnostjo treh dni odsotnosti zaradi bolezni na leto brez obiska zdravnika ter zagotavljanja sredstev za kritje primanjkljaja ZZZS.

Tisti, ki bodo neposredno delali z okuženimi, bodo prejemali dodatek. Koliko bo ta znašal za zdravstveno osebje, še ni povsem gotovo. Zaposleni v socialnovarstvenih zavodih, ki bodo delali v sivih in rdečih conah, pa lahko pričakujejo 20-odstotni dodatek. Zakon daje tudi pravno podlago za razporejanje kadrov v zdravstvu in socialnem varstvu ter plačilo za to.

Država se je tudi zavezala, da bo zagotovila enomesečno zalogo zaščitne opreme ter razkužila za javne zdravstvene in socialnovarstvene zavode, pa tudi sredstva za zaščitno opremo in dezinfekcijo prostorov v vzgoji in izobraževanju. Na področju infrastrukture bo država izvajalcem začasnih in mestnih prevozov nadomestila izdatke za čas epidemije, ko je bil promet ustavljen, prav tako jim bo priznala stroške za zaščitno opremo voznikov in razkuževanj vozil.

Eden od členov, ki mu sindikati nasprotujejo, je nacionalni razpis za krajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, na katerega se bodo lahko prijavili zasebniki. Vlada je prepričana, da je to edini način, da se čakalne dobe končno skrajšajo, sindikati pa opozarjajo na prelivanje javnega denarja zdravstvene blagajne v zasebne žepe.

Je pa vlada prisluhnila socialnim partnerjem v delu, da je iz besedila umaknila člen, ki je predvideval nagrajevanje zdravstvenih delavcev za večjo učinkovitost, in to do leta 2025. Socialni partnerji so izrazili pomisleke, da gre za sistemski poseg v enotni plačni sistem, o katerem se je treba pogovoriti na drugi ravni, in ne v interventnem zakonu.

Vir: Delo, 24. 9. 2020

Nazaj