Predlogu sprememb pri obdavčitvi podjetij zelena luč odbora DZ

Novica z dne 07. 10. 2021

Člani odbora DZ za finance so predlogu novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb prižgali zeleno luč.

Eden od zakonov iz paketa sprememb davčne zakonodaje, ki ga je vlada pripravila z namenom spodbujanja gospodarskega okrevanja po pandemiji covida-19, med drugim nadgrajuje veljavne olajšave in dodaja nove.

Del predlaganih sprememb po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Maje Hostnik Kališek praviloma predstavljajo ukrepi, ki naslavljajo trenutno situacijo, s katero se in se bomo soočali - to je s posledicami zdravstvene in ekonomske krize zaradi pandemije covida-19.

"Cilj je, da se oblikuje bolj spodbudno poslovno okolje, vključno z jasnimi in prijaznimi administrativnimi pravili," je poudarila državna sekretarka. Ukrepi, ki bi jih prinesla novela, po njenih besedah predstavljajo podporo drugim politikam, kot so politika zaposlovanja, okoljska politika in digitalizacija. Druge rešitve so po njenih pojasnilih potrebne zaradi prenosa evropskih direktiv.

Med pomembnimi olajšavami, ki jih prinaša novela, je izpostavila novo olajšavo za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter nadgradnjo olajšave za zaposlovanje.

Ugodnosti bodo zavezanci lahko uveljavljali, če bodo na novo zaposlovali mlade do 29 let, osebe s poklicem, za katerega na trgu ni dovolj kadra, in tiste, ki prvič vstopajo v zaposlitev, kot tudi če bodo vlagali v zeleni in digitalni prehod.

Olajšava za donacije se bo zvišala z 0,3 odstotka na en odstotek obdavčljivih prihodkov, uveljavljati pa jo bo po novem mogoče tudi za donacije za športne namene. Z naknadno vloženim amandmajem je koalicija predlagala olajšave še za vrhunski šport. Zvišuje se tudi olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju.

Zaradi širitve olajšav ter ugodnejšega določanja davčne osnove je izpad prihodkov v proračun ocenjen na okoli 27 milijonov evrov.

Več poslancev iz vrst opozicije je menilo, da trenutne razmere niso prave za vrtanje novih lukenj v proračun. "Finančna situacija v državi je izredno slaba, enako je slab tudi odnos te vlade do države, do ljudi in državnega proračuna. Smo v zgodnji tretjini držav EU najhitreje naraščajočega dolga v času koronske krize," je izpostavila Andreja Zabret (LMŠ).

Tudi v SAB po besedah Marka Bandellija menijo, da ta vlada obravnava problem dolga kot marginalno zadevo. "Ne moremo si privoščiti novih izdatkov, to je tu glavni problem. Takšne rešitve so v tem trenutku nesmotrne," je dejal.

"Če pogledamo, kako se Slovenija mednarodno pozicionira v davčnem sistemu, bomo ugotovili, da smo podpovprečni na repu evropskih lestvic po naših davkih na premoženje, po drugi strani pa globoko podpovprečni pri obdavčevanju kapitala," je medtem povedal Luka Mesec (Levica).

Po Meščevih besedah države EU v povprečju z davki na kapital uspejo pridobiti 2,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v Sloveniji pa iz naslova skupnih davkov na kapital "le" 1,8 odstotka BDP. "Ta zakon bo z novimi davčnimi odpustki ta razkorak še povečal," je prepričan.

Na drugi strani sta Monika Gregorčič (SMC) in Jožef Horvat (NSi) izpostavila prednosti predlagane novele. Spremembe sistema davčnih olajšav za podjetja v samem startu ne bodo imele prav veliko negativnih finančnih posledic za proračun, bodo pa posredni pozitivni učinki za konkurenčnost poslovnega okolja na daljši rok veliko višji, je prepričana Gregorčičeva.

"Dejstvo je, da je svetovno in slovensko gospodarstvo pandemija vrgla s tečajev," je poudaril Horvat in dodal, da imajo vlade pri odzivu na njene posledice tri možnosti - povečanje davčnih obremenitev, njihovo ohranitev ali pa zmanjšanje davčnih obremenitev. Ta koalicija se je po njegovih besedah odločila za slednje.

Predsednik odbora DZ za finance Robert Polnar, sicer iz poslanske skupine DeSUS, je pojasnil, da je bila realizacija iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb leta 2019 997 milijonov evrov, lani pa 773 milijonov evrov. V letos veljavnem proračunu je načrtovana v višini 956,7 milijona evrov, do 5. oktobra pa je bila realizacija na tej postavki 90,37-odstotna, je izpostavil.

"Vem, da ste pogledali tudi proračunske dokumente za 2022 in 2023, v katerih je ocenjena realizacija za letos 1,09 milijarde evrov. Lahko ocenimo, da je to, kar ministrstvo ocenjuje, zelo realno," je dejal Polnar, ob tem pa izpostavil, da so vrednosti še vedno manjše kot na primer leta 2008, ko je bilo iz tega naslova realiziranih 1,257 milijona evrov. "Zato se je pri takem davku potrebno vprašati, koliko ima država še rezerve pri realizaciji," je dejal.

Člani odbora so imeli na mizi tudi letno poročilo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ga je predstavil izvršni direktor Matej Pirc. Kljub epidemiji je DUTB po njegovih besedah poslovala stabilno in ustvarila primerljivo raven čistega dobička pred davki kot leta 2019, to je 40 milijonov evrov.

Vir: STA

Nazaj