Slovenija uradno poslala v Bruselj 3,2 milijarde težak Program za izvajanje evropske kohezijske politike 2021-2027

Novica z dne 08. 11. 2022

Program za izvajanje evropske kohezijske politike 2021–2027 je tehnično usklajen z Evropsko komisijo, prej pa so ga potrdile tudi Vlada Republike Slovenije in kohezijski regiji.

Po besedah ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Aleksandra Jevška lahko pričakujemo, da ga bo Evropska komisija potrdila decembra. Prvi razpisi bodo predvidoma objavljeni spomladi 2023.

»Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je tako v zelo kratkem času končala eno najbolj nujnih in pomembnih nalog, ki je bila tudi prednostna naloga te vlade. Zdaj moramo zagotoviti čim hitrejši začetek izvajanja projektov, saj bomo le tako lahko uspešno črpali evropska sredstva,« je poudaril minister Jevšek in ob tem spomnil, da bo novo programsko obdobje dve leti krajše od prejšnjega.

Že pred časom je SVRK napovedala tudi nekatere poenostavitve postopkov izvajanja oziroma pregleda porabe evropskih sredstev, kar naj bi pripomoglo k večji učinkovitosti črpanja evropskih sredstev.

Program za izvajanje evropske kohezijske politike 2021–2027 je eden temeljnih dokumentov, ki bo Sloveniji omogočil dostop do približno 3,2 milijarde evropskih sredstev za določene cilje politik in tehnično pomoč. Čeprav gre za programsko obdobje 2021–2027, se bo program lahko izvajal do konca leta 2029.

Slovenija bo imela v tem obdobju na voljo (brez tehnične pomoči):

  • 793 milijonov evrov za zeleni in nizkoogljični prehod; naložbe, kakor so pridobivanje sončne in vetrne energije; izboljšanje energetske učinkovitosti stavb; poplavno varnost, odvajanje in čiščenje vode;
  • 727 milijonov evrov za razvoj, raziskave in inovacije; naložbe v raziskovalno infrastrukturo in raziskovalne zmogljivosti; za digitalizacijo;
  • 741 milijonov evrov za socialno vključenost, zaposlovanje, izobraževanja in usposabljanja;
  • 511 milijonov evrov za trajnostno in pametno mobilnost; naložbe v posodobitev javnega potniškega prometa, zlasti železniške infrastrukture;
  • 85 milijonov evrov za teritorialne pristope, kakor sta urbani in lokalni razvoj;
  • 249 milijonov evrov za savinjsko-šaleško regijo zaradi opuščanja rabe premoga in prestrukturiranje Zasavja.

Nazaj