Novica z dne 01. 08. 2022
Spremembe zakona bodo inšpektoratu za delo olajšale ugotavljanje nepravilnosti, kakršne smo lahko videli tudi v primeru kršitev pravic delavcem v podjetjih Marinblu in Selea.
Spoštovanje določb o delovnem času ter zagotavljanje počitkov in odmorov je pomembno z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter spoštovanja temeljnih pravic delavcev do odmorov, počitka ter svobodnega koriščenja dela prostih dni. Spoštovanje določb o delovnem času ter zagotavljanje počitkov in odmorov je pomembno z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter spoštovanja temeljnih pravic delavcev do odmorov, počitka ter svobodnega koriščenja dela prostih dni.
Inšpektorat za delo zaradi pomanjkljive normativne ureditve nepravilnosti v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov težko ugotovi.
Cilji predlaganega zakona so:
Spremembe in dopolnitve Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Minister za delo Luka Mesec pravi, da bodo k predlogu zakona še en mesec (do konca avgusta) sprejemali predloge in popravke, prav tako »se lahko pogovarjamo« o drugačnih določitvah v svobodnejših poklicih. Potem mora predlog zakona potrditi še vlada pred obravnavo v državnem zboru.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-1) med drugim na novo opredeljuje pojem delavca in predvideva podrobnejše vodenje evidenc o izrabi delovnega časa.
Medtem ko ste do zdaj za vsakega zaposlenega lahko vodili evidenco tako, da ste, denimo, obkljukali navzočnost delavca na delovnem mestu in da je opravil osem ur dela na dan, bo po novem – po predlogu zakona – treba vpisovati tudi podatek o času prihoda delavca na delo in odhoda z dela, obsegu izrabe odmora med delovnim časom in podobno. Vse to pa bo obvezno v elektronski obliki, pri čemer se bodo morali beležiti tudi vsi morebitni posegi v evidenco.
Področje delovnega časa in evidenc, ki jih mora delodajalec imeti, urejata zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) ter zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). ZEPDSV je začel veljati leta 2006 in se od takrat ni spreminjal. Se pa spreminja narava dela – vse več podjetij zaposlenim omogoča prožno delo, delo od doma, daljša kosila, tudi urejanje osebnih opravkov med delovnim časom in podobno. Večini delodajalcev je namreč pomembno, da je delo opravljeno, in ne koliko časa delavec prebije v službi.
Prvi osnutki sprememb so se sicer pripravljali že leta 2019, saj inšpektorat za delo že več let opozarja, da je evidenca o izrabi delovnega časa med bolj problematičnimi, saj inšpektorji na tem področju zaznavajo precej kršitev.
Velika podjetja in precej srednjih že ima evidentiranje prihodov, odmorov in odhodov zaposlenih urejeno elektronsko, medtem ko manjša podjetja za to skrbijo sama. Čeprav je med cilji urediti razmere v gradbeništvu in gostinstvu, pa bi spremembe dodatno obremenile tista podjetja, ki zdaj nimajo vzpostavljenih sistemov za evidentiranje delovnega časa.
Predlog zakona najprej dopolnjuje definicijo delavca tako, da se kot delavec šteje tako delavec, ki dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi delavec, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali večinoma uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca.
Torej bi po novem bilo treba evidence voditi ne samo za redno zaposlene, ampak tudi za študentsko delo, delo na podlagi avtorske in podjemne pogodbe, delo poslovodne osebe, ki ni v delovnem razmerju, osebe, ki opravlja delo zaradi usposabljanja ...
Zakon zdaj delodajalce zavezuje, da v okviru zahtevanih podatkov v zvezi z evidenco o izrabi delovnega časa zahteva le podatek o številu opravljenih ur, ne pa tudi podatka o začetku in koncu dnevnega delovnega časa in podobno.
Da bi lahko inšpektorji učinkovitejše nadzirali spoštovanje zakonodaje, zakon predlaga, da se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo še podatki:
V trenutnem predlogu zakona pa ni nikjer določeno, kako bi se urejale evidence v primeru dela na daljavo oziroma od doma.
Medtem ko so podjetja lahko do zdaj evidenco o izrabi delovnega časa vodila ročno, denimo s kadrovnikovim vpisom v razpredelnico za vse delavce hkrati, pa predlog zakona zahteva obvezno vodenje evidence v elektronski obliki, da bi zagotovili »boljšo verodostojnost te evidence, hkrati pa bo ta predstavljala podlago za učinkovitejši inšpekcijski nadzor«. Hkrati se bodo morali beležiti vsi posegi v evidenco, tako da naknadna sprememba podatka vsebuje tudi razlog spremembe in čas vpisa spremembe.
Delodajalec bo moral delavcu zagotavljati vpogled v podatke iz evidence, prav tako pa ga bo moral pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za prejšnji mesec do konca plačilnega dne. Torej bo po novem treba poleg pisne plačilne liste izdati tudi obvestilo, v katerem bodo navedeni podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. To obvestilo se bo sicer lahko poslalo po elektronski poti na elektronski naslov delavca, če elektronsko poslovanje zagotavlja delodajalec in tudi nalaga njegovo uporabo.
Prav tako bo moralo podjetje na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hraniti evidenco o izrabi delovnega časa ter tudi vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco.
Predlog zakona še predvideva vzpostavitev informacijske podpore za elektronsko vodenje evidence o izrabi delovnega časa najpozneje v 18 mesecih po uveljavitvi zakona (30 dni po objavi v uradnem listu). Kdo bi vzpostavil informacijsko podporo, iz predloga zakona ni razvidno, je pa zapisano, da bodo sredstva za kritje stroškov informacijske podpore predvidoma zagotovljena v okviru projekta, ki je del načrta za okrevanje in odpornost (NOO), a finančne posledice še niso ovrednotene. Spomnimo, v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost NOO) je že predvidena vzpostavitev informacijske podpore za beleženje delovnega časa v sodelovanju z inšpektoratom za delo, kjer bo posebna pozornost namenjena beleženju delovnega časa pri delu od doma, še posebej pri delu od doma v nestandardnih oblikah dela. Kako bosta potekali »štempljanje« in vodenje evidenc, ni določeno v predlogu. Teoretično so možne tudi, na primer, mobilne aplikacije.
Najpozneje 12 mesecev po vzpostavitvi informacijske podpore za elektronsko vodenje evidence o izrabi delovnega časa pa se bosta po predlogu zakona začeli uporabljati obveznost elektronskega vodenja evidence o izrabi delovnega časa in obveznost delodajalca, da v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca dnevno vpisuje podatek o tekočem seštevku ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa. Do uvedbe obveznega elektronskega vodenja evidence o izrabi delovnega časa bo lahko delodajalec ta podatek vpisoval tedensko.
Do zdaj sankcij za odgovorne osebe ni bilo, po novem pa so predvidene, in sicer od 150 do dva tisoč evrov, prav tako se dodatno predlaga pooblastilo inšpektorja za delo za izrekanje glob v razponu.
Po novem se tako z globo od 1.500 do 20 tisoč evrov kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne vodi, hrani ali ne posodablja evidenc, delavca pisno ne obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa. Za manjše delodajalce je predvidena globa od 300 do osem tisoč evrov, delodajalce posameznike pa od 150 do 1.200 evrov.
Ministrstvo za delo je v predlogu zakona predstavilo tudi evidentiranje delovnega časa v nekaterih državah EU:
Vir: Finance