Vprašanja povezana z novim Mega zakonom

Novica z dne 19. 04. 2019

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) je bil v državnem zboru sprejet dne 2. aprila 2020, ni bil pa še objavljen v Uradnem listu RS.

Vprašanje:

Ali je pravilno tolmačenje 26. člena Megakorona zakona, da so delavci, ki ne delajo zaradi višje sile in delavci, ki so na čakanju avtomatično na podlagi te določbe izenačeni glede višine nadomestila (80%), čeprav delodajalec ne izpolnjuje pogojev za uveljavljanje ukrepa v podpoglavju 1.1 in tega ukrepa tudi ne bo uveljavljal? Torej, ali mora delodajalec ne glede na to, ali se bo vključil v ukrep ali ne, delavcu izplačati nadomestilo v višini 80% ne glede na razlog po ZDR-1 - višja sila ali čakanje na delo iz poslovnih razlogov?

Odgovor:

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) je bil v državnem zboru sprejet dne 2. aprila 2020, ni bil pa še objavljen v Uradnem listu RS in v tem trenutku še ne velja. Predvidoma pa lahko pričakujemo njegovo objavo in uveljavitev (naslednji dan po objavi) v prihodnjih dneh.

V zvezi s 26. členom Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki ureja višino nadomestila plače, pojasnjujemo kot sledi:

Besedilo prvega odstavka 26. člena ZIUZEOP določa, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, pri čemer navedeni začasni ukrep skladno z 20. členom ZIUZEOP velja od 13. marca 2020 do 31. maja 2020. Če epidemija do 15. maja 2020 ne bo preklicala, se rok izteka ukrepa, podaljša za 30 dni.

ZDR-1 nadomestilo plače za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga določa v 138. členu.

Iz 138. člena ZDR-1 izhaja, da nadomestilo plače znaša 80 % osnove iz sedmega odstavka prejšnjega člena. Sedmi odstavek 137. člena pa določa, da je osnova njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti; če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti; če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, je osnova za nadomestilo plače osnovna plača, določena v pogodbi o zaposlitvi. Pri tem je v drugem odstavku 26. člena ZIUZEOP dodana določba, da nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji, česar 138. člen ZDR-1 ne predvideva. Znesek minimalne plače po Zakonu o minimalni plači trenutno znaša 940,58 EUR.

Primarno pojasnjujemo, da uradna razlaga navedenega 26. člena ZIUZEOP še ni sprejeta, zato v nadaljevanju predstavljamo naše razumevanje in interpretacijo obravnavane določbe.

Ugotavljamo, da je določba 26. člena ZIUZEOP splošna in ne omejuje kroga delavcev, ki zaradi višje sile ne opravljajo dela, zato menimo, da so do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, upravičeni vsi delavci, ki so z dela odsotni zaradi višje sile, in sicer od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, ne glede na to ali je delodajalec, pri katerem so zaposleni delavci, vključen v ukrepe po ZIUZEOP ali ne.

Izhajati je potrebno iz splošnega načela delovnega prava, da se nejasna določba v dvomu razlaga v korist delavca. V primeru odsotnosti delavca zaradi višje sile je na zakonski ravni različno urejena višina nadomestila, ki takemu delavcu pripada, pri čemer je višina nadomestila, določena z ZDR-1, nižja. Z ZIUZEOP, ki je bil sicer sprejet, vendar še ni uveljavljen, je predvideno višje nadomestilo, pri čemer gre ta pravica po 26. členu ZIUZEOP vsem delavcem v času, ko zaradi višje sile ne opravljajo dela.

Ravno tako je treba razumeti, da je delavec šibkejša stranka v delovnem razmerju in ne more vplivati na odločitev oz. izpolnjevanje pogojev delodajalca za uveljavljanje ukrepa povračila nadomestila plače delavcem v skladu z določbami ZIUZEOP. Zato menimo, da gre pravica do nadomestila v višini 80 % osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1 v skladu s 26. členom ZIUZEOP vsem delavcem, ki dela ne opravljajo zaradi višje sile, ne glede na to ali je delodajalec vključen v ukrep ali ne, in sicer (vsaj) v obdobju veljavnosti tega zakona.

Avtor: Tanja Bohl

Več

Nazaj