S klinično prakso povezanim slovenskim prostorom se za angleški izraz mindfulness (nem. Achtsamkeit) najpogosteje uporablja prevod čuječnost. Sorodni izrazi so tudi zavedanje, prisotnost, osredotočenost in pozornost, vendar je čuječnost veliko več – predstavlja specifično mentalno odzivnost, pomeni biti živ v najširšem pomenu besede.

Izvor čuječnosti izhaja iz budistične tradicije, vendar se s pojmom čuječnosti srečamo tudi v zahodni kulturi, v krščanski konteplativni tradiciji in zahodni filozofiji. Prakticiranje čuječnosti je možno neodvisno od njenega izvora, saj gre za univerzalen fenomen.

V zadnjem času je naraslo raziskovanje čuječnosti in utrdilo temelje znanstveni obravnavi najprej z ugotavljanjem njene aplikativne vrednosti, kasneje pa z razjasnjevanjem njene strukture. Danes je čuječnost samostojen znanstveni koncept, neodvisen od duhovnih, filozofskih in znanstvenih orientacij (Černetič, 2005).