Vprašanje:

Ali je dodatek za mentorstvo omejen na določeno število ur? Oziroma, so kakšne omejitve? Nikjer nismo zasledili zgornje meje, razen, da mora s strani mentorja biti vodena mesečna evidenca opravljenih mentorskih ur. Gre za javni sektor.

Odgovor:

V javnem sektorju je dodatek za mentorstvo določen v ZSPJS, ki v 23. členu določa, da javnim uslužbencem med ostalimi dodatki pripada tudi dodatek za mentorstvo, v 26. členu pa določa, da se višina dodatka za mentorstvo določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

KPJS v 36. členu določa, da javnemu uslužbencu, ki je ob svojem rednem delovnem času določen za uvajanje pripravnikov, specializantov in delavcev na usposabljanju, pripada za vsako, s programom oziroma z normativom določeno mentorsko uro, dodatek za mentorstvo.

Dodatek za mentorstvo znaša 20 % urne postavke osnovne plače mentorja. Dodatek se obračunava le za čas, ko javni uslužbenec opravlja delo mentorja.

V zvezi z dodatkom za mentorstvo iz 36. člena KPJS je bila sprejeta tudi Razlaga KPJS, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 48/2009 z dne 26. 6. 2009 in ki določa, da so javni uslužbenci na usposabljanju tisti, ki so napoteni na usposabljanje v skladu z zakoni, drugimi predpisi, kolektivnimi pogodbami ali splošnimi akti in se usposabljajo na podlagi progama usposabljanja.

V zvezi s to razlago je bilo dano tudi pojasnilo pristojnega ministrstva, iz katerega izhaja, da je pred izvedbo usposabljanja treba pripraviti program usposabljanja ali pa mora biti normativno, torej s predpisi določeno mentorstvo za posamezno dejavnost. V programu oziroma normativu je določena vsebina usposabljanja, naloge in odgovornosti ter število mentorskih ur, ki jih je mentor dolžan nameniti tistemu, ki se usposablja.

V okviru plačnega sistema je torej določena višina dodatka za mentorstvo, določena pa je tudi splošna opredelitev, kdaj javnemu uslužbencu dodatek za mentorstvo pripada, ni pa določeno, za koliko časa oziroma koliko ur pripada dodatek.

Konkretno to pomeni, da mora biti mentorstvo urejeno v splošnih aktih ali predpisih delodajalca, ki urejajo na primer pripravništvo, specializante ali druge oblike usposabljanja. V teh predpisih ali aktih se praviloma določi, koliko ur na teden mora mentor biti na razpolago, kakšne so njegove naloge in obveznosti. Tako na primer Pravilnik o trajanju pripravništva, načinu, poteku in programu usposabljanja pripravnikov (Uradni list RS, št. 28/09) trajanje pripravništva, način, potek in program usposabljanja pripravnikov v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti, ureja tudi naloge mentorja in določa, da je mentor na razpolago za konzultacijo enkrat ali večkrat v skupnem trajanju dveh ur tedensko pripravniku s IV. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe oziroma v skupnem trajanju štirih ur tedensko pripravniku s VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe.

Časovne omejitve oziroma število ur, ko mora biti mentor na razpolago pripravniku, so določene v predpisih s posameznih področij, zato je treba preveriti, za katero področje gre in ugotoviti, ali je časovna omejitev glede števila ur mentorstva urejena.

Upoštevati pa je treba, da je mentorstvo dodatno delo, kar pomeni, da mentor najprej opravlja svoje redno delo, potem pa še to dodatno delo, ki pa mora biti opredeljeno in časovno omejeno.

Opozoriti velja, da je bilo v inšpekcijskih nadzorih ugotovljenih več kršitev na tem področju, predvsem glede plačila, saj so bili dodatki izplačani za ure, ko javni uslužbenec ni izvajal nalog mentorstva ali sploh ni bil prisoten na delu, mentorji niso bili pravilno imenovani, ni bilo programov usposabljanja in določenih nalog mentorjev.