Ko podjetje preseže prag 50 zaposlenih, se marsikatero vodstvo osredotoči na davčne in kadrovske posledice rasti – redkeje pa se zave, da isti prag sproži tudi obveznost, ki neposredno posega v odgovornost najvišjega vodstva: vzpostavitev notranje poti za prijavo kršitev po Zakonu o zaščiti prijaviteljev (ZZPri).
Za koga zakon velja. ZZPri, ki je začel veljati 22. februarja 2023 in v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, zavezuje subjekte v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi. Enaka obveznost velja tudi za subjekte z manj kot 50, a vsaj 10 zaposlenimi, če opravljajo dejavnost na področju zdravstva ali ravnanja z vodo in odpadki, ter za ministrstva, vladne službe, upravne enote, javne agencije in samoupravne lokalne skupnosti ne glede na število zaposlenih. Zavezanci v zasebnem sektorju z manj kot 250 zaposlenimi so morali notranjo pot za prijavo vzpostaviti najkasneje do 17. decembra 2023 – kar pomeni, da je rok za "stara" podjetja sicer že potekel, a je vprašanje aktualno za vsako organizacijo, ki šele raste čez prag 50 zaposlenih ali se šele zdaj sooča z izvajanjem obveznosti v praksi.
Kaj mora vodstvo dejansko vzpostaviti. Zavezanci morajo določiti varen kanal za prijavo, sprejeti ukrepe za preprečitev razkritja identitete prijavitelja, imenovati zaupnika, sprejeti notranji akt z opisom poti za prijavo, zaposlene in druge osebe v delovnem okolju seznaniti s to potjo ter enkrat letno poročati Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Zaupnik je lahko izključno nekdo od zaposlenih v organizaciji – nikoli zunanja oseba – in mora svoje delo opravljati skrbno, zaupno in samostojno, pri čemer pri odločanju o posamezni zadevi ni vezan na navodila. Ravno pri imenovanju zaupnika se vodstvo najpogosteje spotakne: izbrati je treba osebo brez konflikta interesov, kar v praksi izključuje kadrovske ali pravne vodje, ki bi lahko bili sami predmet prijave, ali osebe, ki so v neposredni podrejenosti tistim, ki bi jih prijave najverjetneje zadevale.
Zakon ščiti širši krog ljudi, kot bi pričakovali. Prijavitelj po ZZPri ni le zaposleni v delovnem razmerju, temveč tudi oseba v podobnem razmerju na drugi pravni podlagi – na primer pogodbeni sodelavec, študent ali prostovoljec. Zakon dopušča tudi anonimne prijave. Prijaviteljem zagotavlja zaščito pred vsemi oblikami povračilnih ukrepov, kot so odpoved, degradacija ali drugo kaznovanje, poleg tega pa jim omogoča podporne ukrepe, med drugim psihološko podporo in nadomestilo za primer brezposelnosti.
Kdaj pride v poštev zunanja pot. Če notranja pot za prijavo ni vzpostavljena, če prijave po njej ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali če prijavitelj utemeljeno meni, da bi mu notranja prijava prinesla tveganje povračilnih ukrepov, lahko informacijo o kršitvi poda neposredno pristojnemu zunanjemu organu za prijavo. To je za vodstvo pomemben signal: če notranja pot ni zaupanja vredna v očeh zaposlenih, se bodo kršitve razkrile navzven – z vsemi reputacijskimi in pravnimi posledicami, ki jih to prinaša.
Zakaj gre za vprašanje poslovodenja, ne le administracije. Sprejetje ZZPri ni bila zgolj formalna uskladitev z evropsko direktivo, temveč pomeni premik v razumevanju korporativne odgovornosti in transparentnosti. Neizpolnjevanje obveznosti lahko povzroči visoke globe, še pomembneje pa lahko trajno poškoduje ugled organizacije – zlasti če pride na dan, da so bili opozorili na nepravilnosti prezrti ali da je prijavitelj utrpel povračilne ukrepe. Ravno zato je vzpostavitev zaupanja vredne notranje poti in dosledno letno poročanje KPK odgovornost, ki se je vodstvo ne more preprosto znebiti z delegiranjem na kadrovsko službo – gre za del splošne kulture integritete organizacije, za katero je končno odgovorno vodstvo samo.
Viri: