Delovna doba je pojem iz delovnega prava. V kontekstu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in kolektivnih pogodb se delovna doba praviloma razume kot seštevek vseh obdobij, ko je bil posameznik v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ta doba je kriterij za pridobitev določenih pravic iz delovnega razmerja, kot so npr. daljši letni dopust, dodatek na delovno dobo in jubilejne nagrade.

Pokojninska/zavarovalna doba je širši pojem od delovne dobe in izhaja iz prava socialne varnosti, ki ga ureja predvsem Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Pokojninska oziroma zavarovalna doba pomeni vsako obdobje, za katero so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta doba je bistvena za izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravic do pokojnine in drugih dajatev iz socialnih zavarovanj.

Da bi se izognili nejasnostim, priporočamo, da v internih pravilih natančno opredelite, kaj se šteje za delovno dobo za namen odmere letnega dopusta. V pomoč smo vam pripravili razpredelnico s seznamom in obrazložitvijo različnih situacij (PRILOGA).

Preverite tudi kolektivno pogodbo, če vas katera zavezuje. Panožne kolektivne pogodbe lahko namreč določajo drugačne (ugodnejše) kriterije za odmero letnega dopusta.

Jasno določite tudi, na kakšen način zaposleni dokazujejo delovno dobo, pridobljeno pri drugih delodajalcih. Najbolj verodostojen dokument je Izpis obdobij zavarovanja v RS, ki ga izda ZPIZ. Iz tega dokumenta je razvidna pravna podlaga zavarovanja (npr. šifra 001 za delovno razmerje, 005 za s.p. ipd.), na podlagi česar lahko enostavno ločite med delovno in zavarovalno dobo.

Za obdobja iz tujine so relevantna potrdila tujih nosilcev zavarovanja, kot je npr. obrazec U1 (prej E 301).

Dodajamo še preglednico različnih situacij:Pregled različnih situacij