Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), ki je bil sprejet 9. 8. 2023 v Državnem zboru in objavljen v Uradnem listu 10. 8. 2023, določa ukrepe za izboljšanje pomoči prizadetim zaradi naravnih nesreč. Zakon je stopil v veljavo 11. 8. 2023. Ena od najpomembnejših ...

Državni zbor je 20.9.2023 sprejel novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H).Novela usklajuje slovensko insolvenčno zakonodajo z evropsko Direktivo o prestrukturiranju in insolventnosti in odpravlja ugotovljena neskladja veljavnega zakona z Ustavo Republike Slovenije, nekatere spremembe in rešitve pa temeljijo tudi na dosedanjih izkušnjah iz ...

Podjetja poslovno uspešnost izplačujejo v primeru pozitivnega in uspešnega poslovanja. V praksi poznamo različne izraze, kadar se podjetje odloči, da ob koncu leta nagradi svoje zaposlene. Najpogostejši izrazi so: 13. plača, božičnica, poslovna uspešnost, nagrada ob koncu leta in podobno. Samo poimenovanje zakon ne opredeljuje, opredeljuje pa vrsto poročanja in ...

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo,[1] ki velja od 11. 4. 2020 dalje in je bil noveliran z-Novelo ZIUZEOP –A, ki velja od 1. 5. 2020 z izjemo določenih členov, v 99. členu določa kot eno izmed omejitev v zvezi ...

263. člen ZGD-1 od organov vodenja in nadzora zahteva ravnanje »v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika«. Ta zahteva je natančneje opredeljena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) s poudarkom na pravilih poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij (12. člen ZFPPIPP). Komplementarni ...

Slovenska zakonodaja o finančnem poslovanju podjetij definira insolventnost kot položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljevanju dolžnik) v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, ali postane dolgoročno plačilno nesposoben. Insolventni dolžnik je lahko pravna ali fizična oseba, nad katero se ...

V praksi so pogosti primeri, ko gospodarskim družbam finančno pomagajo tudi njihovi družbeniki. Pri tem pa se velikokrat spregleda, da se finančna pomoč družbenikov družbam v krizi ob stečaju ali prisilni poravnavi (v nadaljevanju: postopku zaradi insolventnosti) lahko šteje za lastniški kapital. Posledica tega je, da družbenik ob stečaju ne ...

Poslovodstvo podjetja mora vzpostaviti mehanizem nadzora, ki mu omogoča sprotno spremljanje poslovanja in ga pravočasno opozarja na negativna odstopanja od ciljev in tudi na dejavnike tveganja. Temu sledijo ukrepi. Prestrukturiranje je stalen proces, ki podjetju omogoča fleksibilnost in preživetje, in ne proces, ki nastopi šele v času poslovnih in finančnih ...

dr. Nadja Zorko V uvodu pojasnimo temeljno terminologijo s pomočjo Slovarja slovenskega knjižnega jezika: Likvidnost – sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilna sposobnost; Solventnost – sposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilna sposobnost:solventnost dolžnika, podjetja; Insolventnost – (1)nesposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti, ker dolgovi presegajo vrednost premoženja: insolventnost ...

ZGD-1 navaja, da mora uprava vsaj enkrat v četrtletju poročati nadzornemu svetu o: načrtovani poslovni politiki in drugih načelnih vprašanjih poslovanja; donosnosti družbe, še posebej donosnosti lastnega kapitala;¸ poteku poslov, še posebej prometu in finančnem stanju družbe,in poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost družbe. Nadzorni svet ...