Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) omogoča delodajalcem ureditev bodisi enakomerno razporejenega bodisi neenakomerno razporejenega delovnega časa. Bistvo slednjega je, da delavec v določenem obdobju opravi več dela, naslednjem pa manj, pri čemer se mora delovni čas v referenčnem obdobju v povprečju izravnati. Referenčno obdobje je na podlagi ZDR-1 6 mesecev ...

Delovna doba, pokojninska doba in zavarovalna doba so termini, ki se v praksi povezujejo s pravicami, ki izhajajo iz delovnega razmerja oz. s pravicami iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poznavanje in razumevanje teh osnovnih pojmov nam pomaga, da smo seznanjeni, do katerih pravic smo upravičeni oz. kaj je osnova ...

V delovnem razmerju poznamo več pravic, povezanih z delovno dobo delavca. Že na tej točki kaže izpostaviti, da so te pravice, ki se jih bodisi priznava, bodisi odmerja glede na delavčevo preteklo delovno dobo, v veliki meri predmet najmanj podrobnejšega (če ne celo izključnega) urejanja v kolektivnih pogodbah. V nadaljevanju ...

Če prvič zaposlite za nedoločen čas mlade do 26. leta starosti ali matere, ki skrbijo za otroka do 3. leta starosti, lahko za prvi dve leti njihove zaposlitve uveljavljate delno vračilo plačanih prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Od 1. 7. 2013.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila z ZDR-1 deležna številnih sprememb. 54. člen ZDR-1 tako na novo dodaja sklepanje pogodb za določen čas s prokuristom, prav tako pa je omejeno sklepanje takih pogodb z vodilnimi delavci 1 (sklepanje teh pogodb je sedaj omejeno na vodilne delavce iz ...

Pravica do plačanega letnega dopusta in pravica do regresa za letni dopust sta temeljni socialni pravici, ki sta neločljivo povezani ter izraz pravice vsakogar do poštenih in ugodnih delovnih razmer. Pridobi ju namreč vsak delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to, ali je sama pogodba sklenjena za ...

Nadurnega dela se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo, delitvijo dela, zaposlitvijo novih delavcev ali uvedbo novih izmen. Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa (146. člen ZDR-1): delavki ali delavcu zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen ZDR-1 ...

Delodajalec lahko odredi delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo (144. člen ZDR-1): v primerih izjemoma povečanega obsega dela, če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih ...

Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh ...

Delodajalec mora na zahtevo inšpekcije za delo posredovati podatke o nočnem delu delavcev, zlasti o številu delavcev, ki delajo ponoči več kot tretjino delovnega časa, o številu delavcev, ki delajo ponoči na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, o številu delavcev, ...